»HRANOZAVEST NAS POVEZUJE«: ŠTEVILNE AKTIVNOSTI OB SLOVENSKEM DNEVU BREZ ZAVRŽENE HRANE
14.04.2025 | Komenda
Komenda, 14. april 2025 – Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane tudi letos pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem nastajanja odpadne hrane. Glavnina dogajanja, letos pod sloganom »Hranozavest nas povezuje«, je načrtovana za 24. april, ko uradno obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane, sicer pa je ves april posvečen ozaveščanju o odgovornem ravnanju s hrano za čim manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog.
Zaradi lakote in podhranjenosti na svetu trpi več kot 700 milijonov ljudi, a kljub temu se zavrže približno 13 % hrane v dobavni verigi po spravilu pridelkov pred maloprodajno fazo. Dodatnih 19 % hrane se zavrže v gospodinjstvih, prehranskih storitvah in v maloprodaji[1]. Po podatkih statističnega urada iz leta 2023 povprečni Slovenec na leto zavrže okoli 78 kg hrane[2]. Z ozaveščanjem ljudi, spremembo družbenega odnosa do hrane ter aktivnim sodelovanjem politike in gospodarstva lahko količine odpadne hrane zajezimo. Zato je Vlada RS 24. april na pobudo Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Etri skupine z Mini tovarno in podjetja TAM-TAM leta 2023 razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane ter aktivno pristopila k ozaveščanju o tem globalnem izzivu.
Na slovenski dan brez zavržene hrane pobudniki pripravljajo številne aktivnosti za ozaveščanje javnosti o posledicah odpadne hrane
Letošnji dan brez zavržene hrane bodo partnerji obeležili s kampanjo »Hranozavest nas povezuje«. S tem nadaljujejo utrjevanje besede hranozavest, ki so jo ob tem dnevu uvedli lani. Hranozavest poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog, s čimer nagovarja k preudarnemu in trajnostnemu ravnanju s hrano. Dolgoročni cilj je, da »hranozavest« sčasoma postane del pogovornega jezika, kar bi botrovalo vpeljavi izraza v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Partnerji slovenskega dneva brez zavržene hrane verjamejo, da izraz »hranozavest« nazorno izpostavlja pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano, ozaveščeno prehranjevanje ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri.
Lidl Slovenija z dolgoletnimi prizadevanji za manj odpadne hrane
Med številne dosežke na področju preprečevanja nastajanja odpadne hrane v podjetju prištevajo donacije viškov hrane iz trgovin in logističnega centra humanitarnim organizacijam, podporo Mini tovarni, inovativnemu konceptu predelovalnega obrata za predelavo presežne hrane, ter izvedbo projekta Hrana ni za tjavendan, s katerim v partnerstvu s programom Ekošola ozaveščajo o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne hrane. V podjetju imajo vzpostavljeno tudi optimizirano naročanje, ki omogoča zelo natančen izračun količin in optimizacijo morebitnih presežkov živil, odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja, in rotacijo živil, pri čemer izdelke na police zlagajo tako, da so v ospredje postavljeni tisti s krajšim rokom trajanja.
»V Lidlu Slovenija smo si do leta 2030 zadali strateški cilj za polovico zmanjšati količine odpadne hrane, zato neprestano nadgrajujemo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane. Vseskozi tudi krepimo ozaveščenost javnosti. Med drugim skupaj s partnerji krepimo poznavanje izraza 'hranozavest' kot enotnega poimenovanja za ozaveščen odnos do hrane,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Posvet za vse, ki želijo zmanjšati količine odpadne hrane, izboljšati odnos do hrane in spremeniti navade
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo na ta dan skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) in Ekologi brez meja organiziralo celodnevni posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet« v Centru Rog. Med številnimi aktivnostmi bo beseda tekla o doniranju hrane in prerazporejanju donirane hrane, podeljena bodo priznanja za donatorje in organizacije, ki prerazporejajo donirano hrano. Ekologi brez meja bodo predstavili njihov projekt Krožnik 12.3. Med številnimi aktivnostmi bo MOPE predstavilo rezultate sortirne analize bioloških odpadkov jesen/zima 2024/25, hkrati pa bodo pozvali državljane k sedemdnevnemu vodenju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane na dnevniki.samo1planet.si v obdobju med 23. aprilom in 23. majem 2025. MOPE bo razglasil tudi zmagovalce natečaja Stran pa ne bomo metal', ki je potekal v sodelovanju s programom Ekošola. Na temo zmanjševanja odpadne hrane pa sicer program Ekošola in Lidl Slovenija že 11. leto izvajata projekt Hrana ni za tjavendan – letos v njem sodeluje že več kot 300 vrtcev in šol. Program Ekošola bo za njih pripravil predloge raznolikih aktivnosti obeležitve slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki bodo namenjene ozaveščanju in izobraževanju o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne hrane.
»Namen slovenskega dne brez zavržene hrane je ozaveščanje širše javnosti o vzrokih in posledicah odpadne hrane. Želja je tudi navdihniti slehernega posameznika, da v svojem prehranjevalnem obnašanju pozorno spremlja in preprečuje nastajanje odpadne hrane kot tudi vzpodbujati verigo preskrbe s hrano, da s skupnimi močmi pristopijo k ukrepanju za manj odpadne hrane. V obdobju izobilja se s hrano ravna premalo odgovorno. Ukrepanje za preprečevanje izgub hrane in odpadne hrane lahko poveča prehransko varnost, prihranek velikih količin ton emisij toplogrednih plinov na leto, sprostila bi se kmetijska zemljišča in zmanjšale gospodarske izgube. Pri tem je bistvenega pomena, da veriga preskrbe s hrano skupaj naslavlja preprečevanje in zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane, saj se tako ne kopiči presežkov in odpadne hrane v samo enem ali dveh členih verige. Zato je pomembno sodelovanje vseh deležnikov. V novem zakonu o hrani zato naslavljamo prerazporejanje donirane hrane in certificiranje za manj izgub hrane in odpadne hrane,« je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
»Dejstvo, da v Sloveniji kar polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, kaže, kako ključno je, da na tem področju ukrepamo. Da lahko pripravimo učinkovite ukrepe, potrebujemo kakovostne podatke, ki jih pridobivamo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Na eni strani s sortirno analizo bioloških odpadkov ugotavljamo delež užitnega in neužitnega dela odpadne hrane v rjavih zabojnikih, na drugi strani pa gospodinjstva spodbujamo k izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Na ta način posamezniki že med samim vodenjem dnevnikov občutijo, da imajo sami pomemben vpliv na količine hrane, ki konča v smeteh. To je enako dragoceno kot pridobljeni podatki in dejansko vpliva na spremembo navad,« je povedal državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. »Seveda pa gospodinjstva predstavljajo le en del prehranske verige. Zato še posebej cenimo prizadevanja vseh partnerjev v gostinstvu, izobraževanju, trgovini in drugih sektorjih, ki s svojimi ukrepi prav tako prispevajo k zmanjševanju odpadne hrane. Verjamemo, da s skupnimi prizadevanji, odgovornim ravnanjem ter krepitvijo hranozavesti pri vsakem posamezniku lahko prispevamo k varovanju virov in s tem bolj trajnostni prihodnosti,« je še dodal.
Z Mini tovarno o vzpostavitvi trajnostnih prehranskih sistemov
Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije bodo dan obeležili s spletno ozaveščevalno anketo »Nisem kanta za smeti, a tudi hrana ni«, Etri skupina z Mini tovarno pa bo v Pokušini pod strehco pripravila razstavo na temo aktualnih družbenih vprašanj in izzivov, povezanih z vzpostavitvijo trajnostnih prehranskih sistemov. Obenem pa na dan brez zavržene hrane tudi skupaj z Lidlom Slovenija pripravljajo prav posebno ozaveščevalno aktivnost. TAM-TAM bo s svojimi plakatnimi mesti podprl kampanjo in poskrbel, da se bo sporočilo hranozavesti razširilo po vsej Sloveniji.
Additional reports
