V 10. SEZONI PROJEKTA HRANA NI ZA TJAVENDAN BO SODELOVALO REKORDNO ŠTEVILO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOV

Program Ekošola in podjetje Lidl Slovenija sta z letošnjim šolskim letom vstopila v 10. sezono projekta Hrana ni za tjavendan, ki je namenjen ozaveščanju mladih o problematiki zavržene hrane. Projekt vsako leto združi več tisoč otrok in mentorjev iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki z raznolikimi aktivnostmi tako na šoli kot doma pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane. V letošnjem šolskem letu se mu je pridružilo več kot 280 vzgojno-izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, kar je največ do zdaj. V 10 letih je v njem skupno sodelovalo 377 različnih ustanov, ki so povprečno na leto količine zavržene hrane zmanjšale za 30 %, nekatere med njimi tudi za več kot 95 %.

Osrednji namen projekta – zmanjševati količine zavržene hrane

Osrednji namen projekta Hrana ni za tjavendan je otroke, mladostnike, starše in učitelje ozaveščati o problematiki zavržene hrane ter jim ponuditi orodja, ideje in predloge za ukrepe za reševanje izzivov na tem področju v njihovem vrtcu, šoli in doma. Partnerja projekta želita s to pobudo hkrati dvigniti tudi raven znanja o kakovostni, polnovredni prehrani in vse udeležence spodbujati k »pametni izbiri in porabi« hrane ter pravilnemu recikliranju in odlaganju ostankov hrane. Projekt vsako leto znova dosega izjemne uspehe, zanimanje med slovenskimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, ki sodelujejo v programu Ekošola, pa narašča in vsako leto ga več ustanov izbere za enega svojih krovnih projektov. V 10 letih je v njem skupno sodelovalo 377 različnih vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, fakultet in šol s prilagojenim programom iz vse Slovenije, od tega jih je več kot 60 % v njem sodelovalo večkrat. Na leto v projektu povprečno sodeluje približno 1000 mentorjev, z aktivnostmi in ukrepi pa v povprečju zmanjšajo količine zavržene hrane za 30 %.

»Ponosni smo, da smo lansko število sodelujočih ustanov povečali za več kot 35 % in da se je 10. izvedbi projekta priključilo toliko šol iz vseh slovenskih regij. To je dokaz, da smo z našim partnerjem, podjetjem Lidl Slovenija, pred desetletjem sprejeli pravo odločitev in zasnovali projekt, ki se je do danes dodobra zasidral v izobraževalnih ustanovah. Kar nas vsako leto znova navdušuje, so tudi rezultati projekta, saj se z raznolikimi in učinkovitimi aktivnostmi količina zavržene hrane pri sodelujočih vsako leto zmanjšuje, kar je tudi bistvo naših prizadevanj,« pojasnjuje Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.

Rdeča nit jubilejne izvedbe bo trajnostni rojstni dan

Projekt Hrana ni za tjavendan se je začel v šolskem letu 2014/2015. Takrat je v njem sodelovalo nekaj več kot 30 vzgojno-izobraževalnih ustanov. Letos se jih je pridružilo skoraj 10-krat več. Takšen uspeh  to pobudo umešča med edinstvene projekte programa Ekošola. Rdeča nit letošnje izvedbe bo trajnostno praznovanje rojstnega dne. Za sodelujoče vzgojno-izobraževalne ustanove bodo pripravili različne aktivnosti glede na starostno skupino otrok. Najmlajše bosta o pravilnem ravnanju s hrano poučila gospa Kuhla in gospod Polentnik s svojim dnevnikom zavržene hrane, ki ga bodo otroci izpolnjevali doma s svojimi starši. S tem bodo tudi v domačih gospodinjstvih iskali vzroke za zavrženo hrano in rešitve. Za starejše otroke in mladostnike so med drugim pripravili likovno-grafični in literarni natečaj »Trajnostni rojstni dan – brez zavržene hrane!«, vsi skupaj pa lahko sodelujejo tudi že v tradicionalnem natečaju Reciklirana kuharija, kjer bodo sodelujoči ustvarjali recepte recikliranih jedi, ki bi jih lahko postregli na pogostitvi in zabavi ob praznovanju.

V Lidlu Slovenija problematika zavržene hrane ena temeljnih tematik trajnostne strategije

Osrednji podpornik in partner projekta Hrana ni za tjavendan je podjetje Lidl Slovenija, ki se s problematiko zavržene hrane ukvarja že vrsto let, ta tematika pa je tudi ena od osrednjih in strateških tem njihove trajnostne strategije. Skladno s tem v Lidlu nenehno nadgrajujejo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane na sistemski ravni, krepijo ozaveščenost in spodbujajo razmislek ciljnih javnosti o pomenu preudarnega ravnanja s hrano. »Ukvarjanje s problematiko zavržene hrane je ena naših prioritet in osrednjih elementov trajnostne strategije, ki je tesno vpeta  v poslovno strategijo podjetja. Projekti, kot je Hrana ni za tjavendan, kažejo, da je tematika blizu tudi mladim, ki so ustvarjalci pozitivnih sprememb, zato se jim velja še posebej posvetiti. Verjamemo, da bo jubilejna izvedba projekta Hrana ni za tjavendan postregla z izjemnimi rezultati in aktivnostmi ter da nas bodo otroci in mladostniki navdušili s svojo kreativnostjo, inovativnim pristopom in rezultati,« je dodala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.

Lidl Slovenija se v sodelovanju s partnerji med drugim umešča tudi med ponosne podpornike in pobudnike slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga je Vlada Republike Slovenija razglasila 24. aprila letos in ga bomo odslej obeleževali vsako leto na ta dan.