Odpadna hrana v Sloveniji v pretežni meri nastaja v gospodinjstvih – po podatkih statističnega urada (SURS) iz leta 2023 povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 78 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (44 %). Sledijo gostinstvo in strežba, proizvodnja hrane in trgovine z živili, kjer je zavržejo najmanj.
Le s skupnimi močmi lahko odpadno hrano zajezimo ali celo odpravimo. Hrana je vrednota in zato ne sme biti odpadek.
8-10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki se ne zaužije
Pri vplivu, ki ga ima zavržena hrana na okolje, pretresa dejstvo, da je kar 8-10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki se ne zaužije. Zato lahko zmanjšanje količine zavržene hrane prinese večplastne koristi za ljudi in planet – izboljšuje prehransko varnost, obravnava podnebne spremembe, prihrani denar ter zmanjšuje pritiske na tla, vodo, biotsko raznovrstnost in sisteme ravnanja z odpadki
UPORABNI HRANOZAVESTNI NASVETI ZA MANJ ODPADNE HRANE
Preprosti triki za manj odpadne hrane.
Po nakupih z nakupovalnim seznamom
Pred odhodom v trgovino dobro preglejte vse skrite kotičke hladilnika in shrambe, kjer se skriva še ogromno zelenjave, kruha in ostalih izdelkov. Pisanje nakupovalnega seznama je ena izmed najboljših navad, saj pomaga prihraniti denar in zmanjša impulzivne nakupe. Poleg tega pomaga pri boljši organizaciji in načrtovanju obrokov, kar zmanjšuje količine odpadne hrane.
Še najpomembnejši nasvet; po nakupih se nikar ne odpravite lačni.
Rok uporabnosti živil
Če je živilo označeno z "uporabno najmanj do" (konzerve, moke, kaše, riž, suhe testenine, zamrznjena živila, trdi in poltrdi siri …), bo ob pravilnih pogojih shranjevanja (navedeni so na embalaži) uporabno tudi po navedenem datumu. Seveda moramo s svojimi čutili preveriti, da izdelek ni napihnjen, čudnega vonja ali okusa, plesniv ipd.
Če pa je živilo označeno z navedbo »porabiti do« (na primer sveže meso, ribe in mlečni izdelki), ga moramo po navedenem datumu zavreči, čeprav se nam morda zdi, da je še primeren za uživanje.
Hladilnik ali shramba
Nekaterih živil ne shranjujemo v hladilnik, saj bodo tam spremenila vonj ali okus, poslabša pa se lahko tudi njihova kakovost. Medtem ko vlažna živila, bogata s hranili in z nizko vsebnostjo kislin, nudijo dobre pogoje za rast mikroorganizmov, zato jih moramo hraniti na suhem in hladnem. Kaj torej sodi v hladilnik?
| Da | Ne | Upoštevajte navodila na embalaži |
| Maslo, sir, meso (surovo ali termično obdelano), cvetača, zelena solata, brokoli, korenje, fige, kivi, robide, maline, nektarine … | Česen, čebula, banane, kruh, krompir, avokado, paradižnik, jajčevci, sladki krompir, buče, grozdje, mango … | Gorčica, sojina omaka, vložene kumarice, vloženo sadje in zelenjava, marmelada, paštete … |
Primerno mesto v hladilniku
Mlečni izdelki, toplotno obdelano meso in ostanki obrokov sodijo na zgornjo in srednjo polico v hladilniku. Na spodnjih policah v zaprtih posodah shranjujemo surovo meso in ribe. Predali so namenjeni shranjevanju sadja in zelenjave, v vrata hladilnika pa odlagamo živila, pripravljena za takojšnje uživanje, kot so mleko, maslo, marmelada …
Čiščenje hladilnika
Ostanki hrane in druge nečistoče so odlično gojišče bakterij, virusov in plesni. Zato moramo hladilnik redno čistiti. Priporočljivo je, da police in predale v hladilniku obrišemo z mokro krpo (lahko uporabimo tudi sodo bikarbono ali kis) najmanj enkrat mesečno.
Poleg rednega čiščenja je pomembno tudi, da sproti pregledujemo vse izdelke in zavržemo tiste, ki so se pokvarila ali jim je potekel rok trajanja. S tem preprečimo, da bi pokvarjena živila širila neprijeten vonj in onesnažila drugo hrano v hladilniku.
Živila zamrznite
Če ste nakupili preveč in veste, da sveže zelenjave ali mesa ne boste mogli porabiti do roka, živila zamrznite. Pomembno je, da živila zamrznemo takoj, ko jih prinesemo iz trgovine. Na vsako pakiranje napišite, kaj ste zamrznili in kdaj. Živila porabite v nekaj mesecih, nikar jih ne zamrzujte predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah.
Obrezkov zelenjave ne zavrzite
Obrezke korenja, zelene, čebule in ostale zelenjave v loncu segrevajte do vretja ter tako pripravite jušno osnovo. Enako lahko storite z ostanki piščančjih ali govejih kosti.
POIŠČI HRANOZAVESTNE RECEPTE V KNJIŽICAH RECIKLIRANA KUHARIJA
Včasih se zgodi, da tudi če upoštevamo vse nasvete, ostane nekaj starega kruha, kuhanega krompirja ali prezrelih banan. Te hrane nikar ne zavrzite. Dajte ji novo priložnost in jo porabite v hranozavestnem receptu.
Kliknite na posamezno knjižico receptov za brezplačen prenos.
Reciklirana kuharija 2024
9. knjižica recikliranih receptov Reciklirana kuharija prinaša 20 izvirnih predlogov za zmanjšanje količine zavržene hrane ter kviz, v katerem lahko preizkusite, kako hranozavestni ste.
Reciklirana kuharija 2022
V 7. izdaji Reciklirane kuharije najdete 20 izvirnih receptov, ki so jih pomagali soustvariti otroci iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol.
Reciklirana kuharija 2020
V tokratni izdaji Reciklirane kuharije najdete 12 receptov, ki jih je prispevalo 12 izobraževalnih ustanov programa Ekošola, kjer so otroci, učenci in dijaki jedi pripravili iz ostankov tam pripravljenih obrokov.
Reciklirana kuharija 2021
V 6. izdaji Reciklirane kuharije tokrat poleg okusnih receptov, najdete tudi pet zmagovalnih zgodb, ki so jih slovenske družine ustvarile v okviru literarnega natečaja Zgodbe o zavrženi hrani. Te na edinstven način prikazujejo, kako lahko krojimo usodo naši najljubši hrani.
Reciklirana kuharija 2019
V tokratni izdaji Reciklirane kuharije najdete 12 receptov, ki jih je prispevalo 12 izobraževalnih ustanov programa Ekošola in 4 slovenski blogerji: Tamara Bastarda (Drzna dekleta), Sabina Čarman (Mami na vrtu) ter Dora Markun in Miha Pušavec (Moj gušt).
Reciklirana kuharija 2018
V 3. izdaji Reciklirane kuharije najdete 15 receptov, ki jih je prispevalo 11 izobraževalnih ustanov programa Ekošola in 4 slovenski blogerji: Tamara Fortuna, Urška Fertelj, Natalija Šuštar in Tamara Bastarda.
Reciklirana kuharija 2017
V 2. izdaji Reciklirane kuharije najdete okusne recepte, ki so nastali v sklopu nagradnega natečaja Reciklirana kuharija in so jih prispevali otroci slovenskih vrtcev in šol. Recepti so edinstveni po tem, da je njihova glavna sestavina živilo, ki je ostalo d druge jedi ali pa ga nismo porabili v celoti.
Reciklirana kuharija 2015
Za 1. knjižico Reciklirana kuharija smo ideje za ponovno uporabo hrane poiskali pri tistih, ki so znani po svoji kreativnosti, in pri tistih, ki s hrano vsak dan ustvarjajo prave čarovnije. Del receptov so v posebnem natečaju tako prispevali učenci slovenskih izobraževalnih ustanov, svoje najljubše (reciklirane) kuharske domislice pa so razkrili tudi obiskovalci naše Facebook strani.
ZBUDI SVOJO HRANOZAVEST
Besedo hranozavest smo skovali ob lanskem slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Dolgoročni cilj je, da »hranozavest« sčasoma postane del pogovornega jezika, kar bi botrovalo vpeljavi izraza v Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ).
Hranozavest poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog, s čimer nagovarja k preudarnemu in trajnostnemu ravnanju s hrano.
Hranozavest v sebi nosi pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri. Biti hranozavesten pomeni živeti hranozavestno, imeti hranozavestno filozofijo, ustvarjati hranozavestne recepte in se hranozavestno oziroma ozaveščeno prehranjevati.
Hranozavesten je tisti, ki s hrano ravna premišljeno, stremi k čim manj odpadne hrane, pri nakupu in pripravi hrane pa je pozoren na njen izvor, hranilne vrednosti in vpliv na okolje. Vsaka odločitev hranozavestnega posameznika v zvezi s hrano je preudarna, pri čemer so v ospredju misel na zdravje, trajnost in etičnost.
HRANOZAVEST NAS POVEZUJE
Letošnji dan brez zavržene smo obeležili s kampanjo »Hranozavest nas povezuje«. S tem nadaljujemo utrjevanje besede hranozavest, ki smo jo, skupaj s partnerji, ob tem dnevu uvedli lani. Hranozavest poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog, s čimer nagovarja k preudarnemu in trajnostnemu ravnanju s hrano.
V kampanji smo predstavili 3 zgodbe, kjer skupaj z zaposlenimi, mladimi in partnerji zmanjšujemo količine odpadne hrane v Sloveniji.
SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE
Slovenski dan brez zavržene hrane praznujemo 24. aprila. Kot projekt je prvič potekal leta 2021, nastal pa je na pobudo Lidla Slovenija in partnerjev z misijo, da en dan v letu namenimo ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov, pa tudi o ozaveščenem nakupovanju primernih količin živil. Takrat smo si zastavili cilj, da Vlada RS ta dan razglasi za slovenski dan brez zavržene hrane, kar nam je tudi je uspelo leta 2023.
Partnerji in pobudniki Slovenskega dne brez zavržene hrane so: Lidl Slovenija, program Ekošola, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM TAM ter Etri skupina z Mini tovarno.
NAŠI UKREPI ZA ZMANJŠANJE ODPADNE HRANE
S področjem upravljanja odpadne hrane se v Lidlu Slovenija že leta sistemsko ukvarjamo ter pospešeno nadgrajujemo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane, obenem pa vseskozi krepimo ozaveščenost javnosti o tej tematiki in spodbujamo razmislek o pomenu preudarnega ravnanja s hrano.
ALI VEŠ?
V Lidlu Slovenija je trajnost strateška zaveza in odgovornost na vseh ravneh poslovanja, s ciljem, da omejimo negativne vplive, ki jih povzročamo s svojim delovanjem. Z ukrepi in aktivnostmi krepimo pozitiven vpliv in ustvarjamo dodano vrednost vzdolž celotne verige vrednosti in se oredotočamo na oblikovanje odgovorne in trajnostne potrošnje. Našo obljubo uresničujemo s pomočjo šestih osrednjih tem, in sicer tako, da spoštujemo biotsko raznovrstnost, varujemo podnebje, varujemo vire, pošteno ravnamo, spodbujamo zdravje in krepimo dialog. Osrednje teme delujejo skozi tri strateške dimenzije, bolje za planet, bolje za ljudi in bolje zate.
