Odpadna hrana je globalni izziv, ki ga soustvarja tudi sektor trgovine, saj ima v verigi preskrbe s hrano povezovalno vlogo med kmeti, predelovalci in kupci. Kljub temu, da v Sloveniji in EU v trgovini z živili nastane manj kot desetina odpadne hrane, je odgovornost trgovcev, da kot vmesni člen v verigi preskrbe s hrano spodbujamo dobavitelje k trajnostni predelavi, v svoje poslovanje vpeljemo sistemske ukrepe za zmanjšanje količin odpadne hrane, obenem pa o tem področju ozaveščamo kupce.
ALI VEŠ?
Če bi bila odpadna hrana država, bi imela tretje največje izpuste, takoj za ZDA in Kitajsko.
Zmanjšanje količine odpadne hrane je eden od pogojev za zeleni prehod in učinkovito rabo naravnih virov ter uravnavanje negativnih vplivov na okolje ob hkratnem zagotavljanju prehranske varnosti za prebivalstvo. Zato smo si v podjetju zastavili strateški cilji, da bomo do leta 2030 zmanjšali količine odpadne hrane za 50 %.
NAŠI UKREPI ZA ZMANJŠANJE ODPADNE HRANE
ALI VEŠ?
V Lidlu Slovenija je trajnost v osrčju delovanja, čvrsto zasidrana v poslovno strategijo podjetja. Odpadna hrana je del obsežnega področja varstva virov, enega izmed petih osrednjih tem trajnostne strategije celotne Skupine Lidl.
UPORABNI HRANOZAVESTNI NASVETI ZA MANJ ODPADNE HRANE
Preprosti triki za manj odpadne hrane.
Nakupovalni seznam
Pred odhodom v trgovino dobro preglej vse skrite kotičke hladilnika in shrambe, kjer se zagotovo skrivajo še zelenjava, kruh in ostali izdelki. Pisanje nakupovalnega seznama je ena izmed najboljših navad, saj pomaga prihraniti denar in zmanjša impulzivne nakupe. Poleg tega pomaga pri boljši organizaciji in načrtovanju obrokov, kar zmanjšuje količine odpadne hrane.
Še najpomembnejši nasvet: po nakupih se nikar ne odpravi lačen/lačna.
Rok uporabnosti živil
Če je živilo označeno z "uporabno najmanj do" (konzerve, moke, kaše, riž, suhe testenine, zamrznjena živila, trdi in poltrdi siri … ), bo ob pravilnih pogojih shranjevanja (navedeni so na embalaži) uporabno tudi po navedenem datumu. Seveda moraš preveriti, da izdelek nima nenavadnega vonja ali okusa ali da na njem ni plesni.
Če pa je živilo označeno z navedbo »porabiti do« (na primer sveže meso, ribe in mlečni izdelki), ga moraš po navedenem datumu zavreči, čeprav se ti morda zdi, da je še primerno za uživanje.
Hladilnik ali shramba
Nekaterih živil ne shranjujemo v hladilniku, saj bodo tam spremenila vonj ali okus, poslabša pa se lahko tudi njihova kakovost. Vlažna živila, bogata s hranili in z nizko vsebnostjo kislin, nudijo dobre pogoje za rast mikroorganizmov, zato sodijo v suh in hladen prostor. Kaj torej sodi v hladilnik?
| Da | Ne | Upoštevajte navodila na embalaži |
| Maslo, sir, meso (surovo ali termično obdelano), cvetača, zelena solata, brokoli, korenje, fige, kivi, robide, maline, nektarine … | Česen, čebula, banane, kruh, krompir, avokado, paradižnik, jajčevci, sladki krompir, buče, grozdje, mango … | Gorčica, sojina omaka, vložene kumarice, vloženo sadje in zelenjava, marmelada, paštete … |
Primerno mesto v hladilniku
Mlečni izdelki, toplotno obdelano meso in ostanki obrokov sodijo na zgornjo in srednjo polico v hladilniku. Na spodnjih policah v zaprtih posodah shranjuj surovo meso in ribe. Predali so namenjeni shranjevanju sadja in zelenjave, v vrata hladilnika odlagaj živila, pripravljena za takojšnje uživanje, kot so mleko, maslo in marmelada.
Čiščenje hladilnika
Ostanki hrane in druge nečistoče so odlično gojišče bakterij, virusov in plesni. Zato moraš hladilnik redno čistiti. Priporočljivo je, da police in predale v hladilniku obrišeš z mokro krpo (lahko uporabiš tudi sodo bikarbono ali kis) najmanj enkrat mesečno.
Poleg rednega čiščenja je pomembno tudi, da sproti pregleduješ vse izdelke in zavržeš tiste, ki so se pokvarili ali jim je potekel rok trajanja. S tem preprečiš, da bi pokvarjena živila širila neprijeten vonj in onesnažila drugo hrano v hladilniku.
Živila zamrzni
Če nakupiš preveč in veš, da sveže zelenjave ali mesa ne moreš porabiti do roka, živila zamrzni. Pomembno je, jih zamrzneš takoj, ko jih prineseš iz trgovine. Na vsako pakiranje napiši, kaj je zamrznjeno v posodi ali vrečki, in kdaj je bilo zamrznjeno. Živila porabi v nekaj mesecih, nikar jih ne zmrzuj predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah.
Uporabi obrezke zelenjave
Obrezke korenja, zelene, čebule in ostale zelenjave v loncu segrevaj do vretja ter tako pripravi jušno osnovo. Enako lahko storiš z ostanki piščančjih ali govejih kosti.
