Hranozavest predstavlja ozaveščen odnos do hrane

Odpadna hrana v Sloveniji v pretežni meri nastaja v gospodinjstvih – po podatkih statističnega urada (SURS) iz leta 2023 povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 78 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (44 %). Sledijo gostinstvo in strežba, proizvodnja hrane in trgovine z živili, kjer je zavržejo najmanj.

Če bi bila odpadna hrana država, bi imela tretje največje izpuste, takoj za ZDA in Kitajsko.[1]

[1] https://www.theguardian.com/environment/2021/mar/04/people-wasting-almost-billion-tonnes-food-year-un-report

V Lidlu Slovenija se zavedamo, da količin odpadne hrane ne moremo zmanjšati brez skupnega premisleka in sodelovanja. Zato že vrsto let sistematično vlagamo v rešitve, ki spreminjajo odnos do hrane – od optimizacije procesov do ozaveščanja potrošnikov – in tako soustvarjamo hranozavestno skupnost, ki ravna s hrano vse bolj skrbno in odgovorno.

Za 50 % bomo v Lidlu Slovenija do leta 2030 zmanjšali količino odpadne hrane.

NAŠI UKREPI ZA ZMANJŠANJE ODPADNE HRANE

Donacija viškov hrane iz trgovin

Že od leta 2017 humanitarnim organizacijam doniramo presežke hrane, ki ostanejo v trgovini po zaprtju. Ti obsegajo pekovsko pecivo, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo ter drugo hrano, ki je še vedno primerna za zaužitje. Trenutno hrano doniramo iz več kot treh četrtin trgovin. V zadnjih treh letih smo na ta način razdelili in »rešili« pred odpadki rešili v povprečju približno 400 ton hrane na leto.

Projekt Hrana ni za tjavendan

V sodelovanju z Ekošolo smo v letu 2015 zasnovali projekt Hrana ni za tjavendan. Z njim želimo mlade izobraževati o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne in zavržene hrane ter spodbujati praktično uporabo potencialno odpadne hrane. Pobuda vsako leto združi več tisoč otrok in mentorjev iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki z raznolikimi aktivnostmi tako na šoli kot doma pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane.

Podpora Mini tovarni

S podporo Lidla Slovenija je Skupina Etri v letu 2023 razvila Mini tovarno – inovativen model predelovalnega obrata za pouporabo presežne hrane iz trgovin, s kmetij in od manjših pridelovalcev. V Mini tovarni, ki deluje v sklopu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, iz izdelkov, ki ne ustrezajo več estetskim standardom, nastajajo kakovostni in okusni obroki za študente in zaposlene, dostavljajo pa jih tudi na dom.

Optimizirano naročanje

Z optimiziranim naročanjem skrbimo, da so naše prodajne police dobro založene, hkrati pa, da na njih ostane čim manj izdelkov, ki bi jim potekel rok trajanja. To nam omogočajo napredni sistemi za naročanje, ki se opirajo na obsežne baze podatkov, kot so nakupne navade potrošnikov, sezonske posebnosti in podobno.

Slovenski dan brez zavržene hrane

24. april je Vlada Republike Slovenije na pobudo Lidla Slovenija in partnerjev razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane. Na ta dan skupaj s partnerji pripravljamo številne ozaveščevalne aktivnosti – od strokovnih posvetov in nagradnih natečajev, organizacije hranozavestnih pokušin do spodbujanja ustvarjalnih projektov v šolah in vrtcih (link).

Kampanja Hranozavest nas povezuje

Gre za ozaveščevalna kampanja, ki smo jo zasnovali skupaj s partnerji in temelji na novi skovanki HRANOZAVEST. Beseda poudarja pomen premišljenega odnosa do hrane – za manj odpadkov, bolj zdrav življenjski slog in večje spoštovanje naravnih virov (link).

Nižanje cen pred rokom trajanja

Za 20 do 50 % znižamo ceno izdelkom z bližajočim se rokom trajanja v okviru projekta Predobro za v smeti. Tako se ti izdelki v večjem delu porabijo v gospodinjstvih in jih le manjši del konča med odpadki. V sistem so vključeni hlajeni, zamrznjeni in suhi izdelki, meso in ribe, hlebci kruha iz dopeke, rezan kruh, izbrani izdelki drobnega peciva, sadje in zelenjava ter rože in rezano cvetje.

Rotacija izdelkov

Izdelke s kratkim rokom uporabnosti vsak dan na policah redno zlagamo ali rotiramo tako, da so v ospredje postavljeni tisti s krajšim rokom, s čimer zmanjšamo število izdelkov, ki bi bili zavrženi zaradi pretečenega roka uporabnosti.

ALI VEŠ?

V Lidlu Slovenija je trajnost strateška zaveza in odgovornost na vseh ravneh poslovanja, s ciljem, da omejimo negativne vplive, ki jih povzročamo s svojim delovanjem. Z ukrepi in aktivnostmi krepimo pozitiven vpliv in ustvarjamo dodano vrednost vzdolž celotne verige vrednosti in se oredotočamo na oblikovanje odgovorne in trajnostne potrošnje. Našo obljubo uresničujemo s pomočjo šestih osrednjih tem, in sicer tako, da spoštujemo biotsko raznovrstnost, varujemo podnebje, varujemo vire, pošteno ravnamo, spodbujamo zdravje in krepimo dialog. Osrednje teme delujejo skozi tri strateške dimenzije, bolje za planet, bolje za ljudi in bolje zate.

UPORABNI HRANOZAVESTNI NASVETI ZA MANJ ODPADNE HRANE

Preprosti triki za manj odpadne hrane.

Po nakupih z nakupovalnim seznamom

Pred odhodom v trgovino dobro preglejte vse skrite kotičke hladilnika in shrambe, kjer se skriva še ogromno zelenjave, kruha in ostalih izdelkov. Pisanje nakupovalnega seznama je ena izmed najboljših navad, saj pomaga prihraniti denar in zmanjša impulzivne nakupe. Poleg tega pomaga pri boljši organizaciji in načrtovanju obrokov, kar zmanjšuje količine odpadne hrane.

Še najpomembnejši nasvet; po nakupih se nikar ne odpravite lačni.

Rok uporabnosti živil

Če je živilo označeno z "uporabno najmanj do" (konzerve, moke, kaše, riž, suhe testenine, zamrznjena živila, trdi in poltrdi siri …), bo ob pravilnih pogojih shranjevanja (navedeni so na embalaži) uporabno tudi po navedenem datumu. Seveda moramo s svojimi čutili preveriti, da izdelek ni napihnjen, čudnega vonja ali okusa, plesniv ipd.

Če pa je živilo označeno z navedbo »porabiti do« (na primer sveže meso, ribe in mlečni izdelki), ga moramo po navedenem datumu zavreči, čeprav se nam morda zdi, da je še primeren za uživanje.

Hladilnik ali shramba

Nekaterih živil ne shranjujemo v hladilnik, saj bodo tam spremenila vonj ali okus, poslabša pa se lahko tudi njihova kakovost. Medtem ko vlažna živila, bogata s hranili in z nizko vsebnostjo kislin, nudijo dobre pogoje za rast mikroorganizmov, zato jih moramo hraniti na suhem in hladnem. Kaj torej sodi v hladilnik?

Da	Ne	Upoštevajte navodila na embalaži
Maslo, sir, meso (surovo ali termično obdelano), cvetača, zelena solata, brokoli, korenje, fige, kivi, robide, maline, nektarine …	Česen, čebula, banane, kruh, krompir, avokado, paradižnik, jajčevci, sladki krompir, buče, grozdje, mango …	Gorčica, sojina omaka, vložene kumarice, vloženo sadje in zelenjava, marmelada, paštete …

Primerno mesto v hladilniku

Mlečni izdelki, toplotno obdelano meso in ostanki obrokov sodijo na zgornjo in srednjo polico v hladilniku. Na spodnjih policah v zaprtih posodah shranjujemo surovo meso in ribe. Predali so namenjeni shranjevanju sadja in zelenjave, v vrata hladilnika pa odlagamo živila, pripravljena za takojšnje uživanje, kot so mleko, maslo, marmelada …

Čiščenje hladilnika

Ostanki hrane in druge nečistoče so odlično gojišče bakterij, virusov in plesni. Zato moramo hladilnik redno čistiti. Priporočljivo je, da police in predale v hladilniku obrišemo z mokro krpo (lahko uporabimo tudi sodo bikarbono ali kis) najmanj enkrat mesečno.

Poleg rednega čiščenja je pomembno tudi, da sproti pregledujemo vse izdelke in zavržemo tiste, ki so se pokvarila ali jim je potekel rok trajanja. S tem preprečimo, da bi pokvarjena živila širila neprijeten vonj in onesnažila drugo hrano v hladilniku.

Živila zamrznite

Če ste nakupili preveč in veste, da sveže zelenjave ali mesa ne boste mogli porabiti do roka, živila zamrznite. Pomembno je, da živila zamrznemo takoj, ko jih prinesemo iz trgovine. Na vsako pakiranje napišite, kaj ste zamrznili in kdaj. Živila porabite v nekaj mesecih, nikar jih ne zamrzujte predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah.

Obrezkov zelenjave ne zavrzite

Obrezke korenja, zelene, čebule in ostale zelenjave v loncu segrevajte do vretja ter tako pripravite jušno osnovo. Enako lahko storite z ostanki piščančjih ali govejih kosti.